Naslov: Lahov graben 10 B 3273 Jurklošter
Starešina: Lavrič Miroslav 041 470 451
Tajnik: Borovac Amir 040 425 818
Gospodar: Kovač Simon 041 657 588
Zahodni predel bohorskega pogorja, ki se zaključuje z obsežnimi območji, sredi katerih se vzpenjajo Lisca, Ješivec, Rudenik, Trojica in Voluš, tvori razgiban svet, poln strmih bregov in prepadnih globač. Ta svet je porasel z obsežnimi, zlasti listnatimi gozdovi, ki nudijo idealne življenjske razmere tukajšnji divjadi. Na tem svetu se nahaja lovišče lovske družine Jurklošter. Takoj po drugi svetovni vojni so z njim do leta 1949 upravljali delavci takratne gozdne uprave, ko se je tega leta nato ustanovila lovska družina Jurklošter. V preteklosti je bil Jurklošter s svojo okolico daleč znan po divjih prašičih. Po ustnem izročilu je v teh krajih živel odkar pomnijo tukajšnji ljudje. Prvi oprijemljivi podatki o njihovi prisotnosti in lovu nanje segajo v obdobje proti koncu prve svetovne vojne. Takratni zakupnik lovišč in lastnik večine okoliških gozdov je namreč v svojem lovišču želel povečati njegov stalež, zato je spustil v lovišče nekaj mladičev, ki jih je dal pripeljati iz kočevskih lovišč.Tako sega prvi evidentirani odstrel prašiča že v leto 1924.
Druga svetovna vojna, tudi takratnemu lovišču ni prizanesla, saj je bilo po koncu le-te izropano in praktično prazno. Tako je novoustanovljena lovska družina v tistem času usmerila vse sile, kako čimprej dvigniti številčnost divjadi. Z načrtnim delom in odrekanjem se je stalež divjih prašičev začel hitro popravljati. Pri tem pa niso zanemarili tudi druge divjadi. Tu mislimo predvsem srnjad, katere številčnost se je prav tako začela počasi, vendar vztrajno večati. Danes tako srnjad predstavlja glavno divjad s katero upravlja lovska družina. Številčnost divjega prašiča pa v zadnjem času ni tako velika kot je bila pred desetletji. Vpliv človeka na okolje tako ni zaobšel tudi teh krajev, čeprav še obstajajo predeli neokrnjene narave. Strmi, delno skalnati robovi nad dolino Gračnice nudijo zavetišče gamsu, kjer se predvsem na Vranskem robu nahaja precejšnja populacija. Pa tudi v ostalih predelih lovišča, ga često videvajo. Od male divjadi je najbolj številčna lisica, sledijo ji kuna belica, jazbec in kuna zlatica,
Že samo ime Jurklošter nakazuje, da je tu nekoč obstajal samostan, saj so že leta 1172 v te kraje prišli kartuzijani, ki so prišli iz Francije. V tem odročnem in nedostopnem kraju so ustanovili svoj samostan, ki je s presledki deloval do leta 1773. V bližnji cerkvi naj bi celjski grof Friderik pokopal svojo nesojeno ženo Veroniko Deseniško. Ime kraja se je v preteklih letih sicer spreminjalo, sedanji Jurklošter pa naj bi nakazoval na samostan, ki je bil zgrajen na zemljišču nekega svobodnega kmeta Jurija. Od nekdanjega samostana se je do danes ohranil samo stolp.
Lovska družina dolgo ni imela svojih prostorov, saj so v začetku vse društvene zadeve urejali v pisarni takratnega gozdnega gospodarstva, nato pa v dvorani v bivšem lesnem obratu. Vendar se je kmalu porodila ideja, da bi zgradili lastni dom. Gozdno gospodarstvo jim je odstopilo nekaj zemljišča v bližini kraja, kjer so leta 1981 slovesno otvorili novo lovski kočo. Leta 2000 pa so zraven doma postavila še moderno zbiralnico divjačine.
Danes lovska družina Jurklošter upravlja z loviščem skupne površine 4803 ha od katere je 4678 lovne.
