Pred časom me je poklicala gospa Šeško Marjana iz OŠ Frana Roša v Celju. Povedala mi je , da je zvedela, da imamo na Savinjsko Kozjanski zvezi bogato zbirko preparatov divjadi in če bi lahko pripeljala učence v okviru naravoslovnega dne, ki ga bodo imeli 14. maja, da bi se seznanili z njimi. Seveda sem njeni želji z veseljem ugodil. Ko sem ji še omenil, da imamo na zvezi preparat medveda je pa sploh bila navdušena, posebej v tem času, ko se je medved pojavil v neposredni bližini Celja in je bila njegova prisotnost nekaj dni pri nas udarna novica.
Tako so hitro stekle aktivnosti priprave na obisk učencev 2. razreda OŠ Frana Roša. Seveda smo morali pri tem upoštevati vse varnostne epidemiološke ukrepe, ki ta čas veljajo. Tudi sam sem moral opraviti test za Covid, ki pa je bil negativen. Tako je bila odstranjena še zadnja ovira in v petek 14. maja je prostore naše zveze napolnil otroški živ žav.
Po uvodnem pozdravu sem jih seznanil s pomenom varovanja okolja in vloge lovcev, ki jo imamo pri tem. V nadaljevanju sem jih seznanil s preparati posameznih vrst divjadi in jim povedal za katero vrsto živali gre, njeno vlogo, ki jo ima v naravi in v katerem življenjskem okolju živi. Otroci so z velikim zanimanjem poslušali predstavitev, saj je bilo to za njih nekaj čisto novega, ko so videli v živo preparate divjadi. Najbolj jih je seveda zanimal medved. Vsi so se ga hoteli dotakniti in spraševali če je res pravi. Posebej pa me je presenetilo vprašanje enega od otrok, ko me je vprašal, da mu naj povem na kako se žival preparira.
Seveda so tudi sledila klasična poročila otrok kot npr., da so za mamico, ali očijem ali dedijem na sprehodu videli srnico, ki se nič ni bala, pa lisico, pa kuno… Skratka vsak je želel povedati kaj je videl in doživel.
Gospa Marjana mi je še povedala, da je otrokom zjutraj pred odhodom dala našo knjigo Divjad in lovstvo, katero so pogledali z velikim zanimanjem. Knjigo sem namreč ob neki priložnosti podaril šoli in mislim, da je dosegla svoj namen.
Na koncu obiska je vsak dobil še brošuro Stopinje in sledovi divjadi in urnik, ki ga je izdala LZS, na katerem je na zadnji strani napisana pripoved o Zlatorogu.
Ob odhodu so se mi vsi zahvalili za prijetno doživetje, ki so ga imeli ob obisku na zvezi. Gospa Marjana pa me je prosila, če še lahko kdaj pridejo na obisk, kar sem seveda z veseljem potrdil.
Tudi jaz osebno sem bil izredno zadovoljen z obiskom in zanimanjem, ki so ga otroci pokazali, ko so več kot eno uro zbrano poslušali in aktivno sodelovali pri mojem predavanju.
Čeprav je bil to prvi obisk otrok na zvezi, upam, da ni bil zadnji.
